02. 03. 2022

Ob poizkusu madžarske kolonizacije slovenskega turizma

Razmišljanja o tem, ali se zgodovina ponavlja in ali se iz zgodovine lahko kaj naučimo ali pa se iz zgodovine lahko naučimo samo to, da se iz zgodovine ni mogoče ničesar naučiti, prepustimo sodobnim sofistom. Zanimiva pa je vzporednica ravnanj dveh slovenskih politikov, ki sta povezana z Madžarsko. Med njunima datumoma rojstva je 130 let razlike, vendar se vse zdi kot nekakšen deja vu.

 Prvi je dr. Lovro Toman, slovenski pravnik, govornik, pesnik in poslanec v dunajskem državnem zboru, rojen 10. avgusta 1827 v Kamni Gorici, umrl 15. avgusta 1870 v Rodaunu pri Dunaju. Ker je, razen specializiranim zgodovinarjem, neznan, je treba o njem zapisati nekaj besed. Lovro, narodno zaveden slovenski mladenič, star 21 let, je v revolucionarnem letu 1848 v Wolfovi ulici v Ljubljani prvič izobesil slovensko trobojnico. Zavzemal se je za ustanovitev Slovenske matice in po ustanovitvi leta 1865 postal njen prvi predsednik. Bil je poslanec v dunajskem državnem zboru v času uvajanja ustavne reforme Avstrijskega cesarstva. Cilj te reforme je bila Dvojna monarhija (dualizem) ali Avstro-Ogrsko cesarstvo, ki je postavila Madžarsko (Ogrsko) v poseben privilegiran položaj v razmerju do slovanskih narodov v monarhiji, torej tudi Slovencev. Nasprotovanje dualizmu je pomenilo zavzemanje za večjo politično avtonomijo Slovencev na ozemlju, na katerem so živeli naši predniki. To je obsegalo območje, prikazano v znamenitem Kozlerjevem zemljevidu slovenske dežele in pokrajin.

 

 

Dr. Lovro Toman je bil kot narodnjak nasprotnik dualizma tako dolgo, dokler mu nemški in ogrski (madžarski) nacionalisti niso obljubili koncesije za gorenjsko železnico. V zameno naj bi glasoval za dualizem, povsem v nasprotju z narodnimi interesi. In res je nato v dunajskem državnem zboru glasoval za dualizem (ni bil edini Slovenec). Zgodovinska priložnost povezati Slovence na obširnem geografskem področju z večjo politično avtonomijo je splavala po vodi. Na spletni strani https://www.obrazislovenskihpokrajin.si lahko preberemo:

 »Tomanovo politično prizadevnost in pogum v boju za narodove pravice pa je zameglila predvsem koncesija za gorenjsko železnico, s katero se je denarno okoristil. Čeprav se je v svoji oporoki spomnil narodnih in dobrodelnih ustanov, je na njegovi podobi ostala mučna senca. Na podlagi zgodovinskih dejstev in njegove korespondence lahko sklepamo, da je bil ambiciozen, samovšečen, precej zamerljiv in tudi pohlepen.«

 In drugi je Janez Janša.

 Vprašanje, ki ni zgolj retorično, se glasi:

 Koliko novčičev je potrebno, da se domoljub prelevi v narodnega izdajalca?

 

Zanimivo je tudi sporočilo STA z dne 7. aprila 2018:

Na današnji dan mineva 170 let, odkar je slovenski domoljub Lovro Toman na Wolfovi 8 v Ljubljani prvič izobesil slovensko zastavo. V spomin na ta dogodek danes obeležujemo dan zastave. Zaznamovali ga bodo na nedeljski proslavi v zemljepisnem središču Slovenije v Spodnji Slivni pri Vačah. Slavnostni govornik bo predsednik združenja VSO Aleš Hojs.