20. 07. 2018

Sancta Simplicitas!

Avtor: Bogdan Lipovšek

Rubrika, ki smo jo namenili nesmislom, nespameti in neumnosti, se tokrat polni s prav nenavadnimi odkritji, zapisanimi v strategiji turizma, ki so bila, vsaj do sedaj, strokovni in drugim javnostim povsem neznana.

Prvič:

V prejšnjem Receptorju sem opisal okoliščine, postopke in zaplete, kako je Mariott International prevzel Starwood Hotels & Resorts. Še dobro, da nihče ne bere SRST, sicer bi nastala precejšnja nervoza na delniških trgih, potem ko nas strategija seznani, da je Starwood prevzel Mariott.

»Strateški vzvodi, ekonomija obsega in pridobivanje tržnih segmentov so razlogi nedavnih konsolidacij in prevzemov v hotelskem sektorju na svetovni in regionalni ravni. Eden največjih takšnih primerov je prevzem družbe Marriott International, ki jo je prevzela družba Starwood Hotels & Resorts in tako postala največja svetovna hotelska družba …« (SRST, stran 10).

Drugič:

»Tranzitni turisti, teh je približno 22 milijonov letno, so izjemen potencial za slovenski turizem.« (SRST, stran 12).

Če zanemarimo, da nam SRST postreže z dvema podatkoma o številu tranzitnih turistov, ki se med seboj razlikujeta kar za 14 milijonov potnikov, je vseeno čudno, da ob petzvezdičnih doživetjih tranzit pojmujemo kot izjemen potencial za slovenski turizem. Tranzit dejansko predstavlja hudo obremenitev cestnega omrežja in je s tem tudi ekološko sporen, prihodkovno pa je še najbolj učinkovit z nakupom vinjete. Tranzitni turizem je torej nujen nepridiprav, ne pa izjemna priložnost! Ni dvoma, da z urejenimi obcestnimi počivališči, s prijaznim servisom na črpalkah goriva in z urejenostjo krajev prav gotovo pripomoremo k dobri podobi Slovenije, pa vendar tranzit ne more biti strateški potencial. S konglomeratom zelenega in zdravega petzvezdičja ter tranzita so avtorji SRST izumili lesen kamen. Spoštovanje!

Tretjič:

»… medtem ko Ljubljana kot glavno mesto nima hotela s petimi zvezdicami (razen majhna posest v bližini Ljubljane).« (SRST stran 15)

Strategija je bila objavljena oktobra 2017, hotel Intercontinental Ljubljana s 5* pa je odprl svoja vrata za goste v avgustu 2017.

Četrtič:

 »Skupna ponudba nastanitev v Sloveniji znaša 116 tisoč stalnih ležišč in skupno 127 tisoč ležišč vseh oblik nastanitev …«

»V primerjavi z letom 2010 se je število vseh zmogljivosti ležišč povečalo za 7,5 %, kar je bilo večinoma povzročeno s povečanjem kampiranja (+13 %), drugih oblik nastanitve (+9 %), medtem ko so hotelske in podobne oblike nastanitev dosegle rekordno šibko rast za 3 % v 5-letnem obdobju.« (SRST, stran 14).

Ni odveč še enkrat poudariti, da si s številom ležišč ne moremo nič pomagati pri analizi poslovanja turizma. Če kdo na vsak način želi šteti ležišča in če mu to predstavlja posebno veselje, naj! Vendar nestrpno pričakujemo pojasnilo, kako se štejejo ležišča v kampih, ki naj bi povzročila največjo rast zmogljivosti.

Petič:

Vrhunec nesmislov najdemo na strani 15 SRST, in sicer sta navedena podatka o:

»Številno stalnih ležišč na prebivalca: 0,06.«

»Število stalnih ležišč na km²: 6,26.«

Kaj bi si prav za prav lahko pomagali s takima podatkoma oziroma kako bi lahko bila uporabna za primerjalno analizo, če bi jih na primer primerjali z enakimi podatki skandinavskih držav, ki imajo veliko površino in relativno majhno število prebivalstva? Ali pa s Kitajsko z 1,4 milijarde prebivalcev, Rusijo z ogromnim ozemljem in »samo« 150 milijoni prebivalcev? Kaj bi to pomenilo, če primerjamo stalna ležišča na prebivalca in na km^2, v San Marinu? Nič, prav nič, točnost podatka ne izključuje njegove absurdnosti. V tem duhu predlagam Ministrstvu za gospodarstvo, da financira raziskovalno nalogo z naslovom: Vpliv razmnoževanja tasmanskih metuljev na razvoj turizma v Sloveniji. Dovolj nesmiselno, da bi lahko celo uspelo.

Šestič:

Hotelska in gostinska podjetja že leta upravičeno neprestano tarnajo o kroničnem pomanjkanju strokovnega kadra, predvsem kuharjev in natakarjev. Ali je res tako? Po zapisu v SRST to ne bo držalo, kajti na strani 66 te iste strategije je zapisano:

»Po mnenju stroke ni težko dobiti kadra 3. in 4. stopnje (kuhar in natakar)«.

Torej, katera stroka ima takšno mnenje in kdo ima tukaj koga za norca?

Sedmič:

Sedem je pravljično število in s tem bom zaključil, čeprav SRST ni prav nič pravljična. To pojasnjuje tudi naslednji biser. Pomemben kazalec uspešnosti poslovanja hotelirstva in s tem turizma je RevPAR (Revenue per Available Room). Ta je v SRST različno poimenovan, enkrat kot »prihodek na prosto sobo« na strani 18 in drugič v seznamu okrajšav kot »prihodek na dostopno sobo« na strani 187.

Kratko pojasnilo iz osnov standardov USALI. »Status sobe« je splošno uporabljen termin, ki določa, ali je soba primerna za oddajo gostu, ali je že zasedena, rezervirana in ne še zasedena ali pa je iz različnih razlogov ne moremo oddati.¹ Pri kazalcu RevPAR govorimo o »razpoložljivi sobi«, kar je primeren prevod za »available room«. Soba je torej lahko prosta, vendar neprimerna za oddajo, torej ni razpoložljiva, če pa je soba nekje v visokogorju, je seveda težje dostopna. Upam, da je pojasnilo dovolj enostavno, da bo razumljivo tudi gospem in gospodom iz Centra za poslovno odličnost Ekonomske fakultete v Ljubljani.