13. 12. 2022

Zakaj lahko Strategija slovenskega turizma ogrozi zdravje finančnega ministra?

Vzhičenosti nad zadnjo strategijo razvoja slovenskega turizma ni več. Ni potrebe.  Prve vesti o nameravani usmeritvi, ki je kratko poimenovana »Nekaj več in mnogo bolje!« so bile vzpodbudne in dajale upanje, da se bo strategija končno odpovedala napovedovanju rasti statističnih fizičnih kazalcev in se usmerila v kakovostne spremembe. Torej nič več napovedi o »rekordih«, ki najavljajo masovni turizem, nič o  puhlostih, kot so »petzvezdična doživetja« in nič o tem, da je mrlič, ki ga peljejo preko Slovenije, tranzitni turist. O vsem tem so nas namreč obveščali v prejšnji strategiji, ki je ni ugonobila korona, temveč fantazije, ki z realnostjo nimajo nobene zveze. Vendar je svetel žarek upanja zbledel že ob dejstvu, da je strategija napisana na tristo devetih straneh. In kaj so avtorice in avtorji nametali v več kot tristo strani strateških usmeritev?

Skrajšajmo muke, in objavimo razpis za heroje,  ki bi lahko realizirali dvanajst (12) ključnih izzivov, pet (5) širših strateških ciljev in dvajset (20) razvojnih ciljev. Za to imajo na razpolago sedem (7) ključnih strateških politik, tri (3) horizontalne politike, ki podpirajo izvedbo ključnih strateških politik. A to še ni vse. V okviru ključnih strateških politik je načrtovanih štiriindevetdeset (94) ukrepov, razporejenih na triindvajset (23) področij, oziroma podpolitik. Impresivno, če se znajdete v tej džungli!

Cilji pa so, naštejmo samo finančne, ki so v primerjavi s povečanjem zadovoljstva gostov, empirično merljivi:

1. Dvig skupne dodane vrednosti v celotni ožji turistični dejavnosti na 1,3 milijarde letno (+43 % v primerjavi z letom 2019),
2. Dvig dodane vrednosti na zaposlenega v nastanitveni gostinski dejavnosti na skoraj 60.000 EUR (+64 %) in v vseh dejavnostih, povezanih s turizmom, povprečno na 40.000 EUR (+34 %).
3. Dvig prilivov iz naslova izvoza turističnih potovanj na 3,9 milijarde EUR (+39 %)!

 

O čem blodijo pisci strategije, če upoštevamo, da je v predkoronskem letu 2019, ki velja za »rekordno«, po podatkih analize Gostinsko turistične zbornice,  slovenski turizem pridelal  1,6 milijarde € prihodkov in 58 milijonov € neto dobička! To je seveda spoštovanja vreden dosežek, ki pa je minoren v primerjavi z napovedmi v strategiji. Pravzaprav  neto dobička strategija sploh ne omenja.

Ali je zapisane cilje sploh mogoče doseči? Čeprav slovenski turizem v pokoronskem času hitro okreva, so te napovedi čista fantazma. Resno se je potrebno vprašati ali takšno strategijo sploh potrebujemo in komu ta koristi? Nikomur in ničemur razen piscem, ki so za te nebuloze prejeli plačilo.

In zakaj, če imamo radi finančnega ministra, ta naj ne bi bil seznanjen s podrobnostmi strategije? Zaradi preprostega razloga, ker avtorji potrebujejo za njeno uresničitev v obdobju do leta 2028, citiram:

»Indikativna ocena potrebnih vlaganj iz vseh javnih, zasebnih in kreditnih poslovnih virov za uresničitev ciljev strategije na vseh področjih in ravneh slovenskega turizma v celotnem strateškem obdobju znaša 1,54 milijarde EUR, v okviru politik, pokritih z ukrepi. Skupaj z dodatnimi vlaganji zasebnega sektorja, ki niso neposredno pokriti z ukrepi, pa je indikativna ocena potrebnih in predvidenih razvojnih vlaganj 2,3 milijarde EUR.«

To opletanje z milijardo ali dvema pa resno lahko spravi prvega financarja v državi v infarktno stanje. Tudi zaradi tega, ker se privatni kapital, hvala bogu, požvižga na državno strategijo.

Tudi prejšnje strategije niso bile nič boljše, nobena ni bila realizirana, pa ne zaradi objektivnih okoliščin, kot je pandemija, ampak zaradi tega, ker so bile povsem odmaknjene od realnosti.

 Ali so bile vse strategije te vrste? Niti ne, napisana je bila strategija, ki si je zastavila naslednje cilje:

1. Razvijanje kakovostnega turizma,
2. Ustvarjanje turističnega imidža države,
3. Razvijanje integralnega turističnega proizvoda,
4. Opredelitev turistične ponudbe Slovenije kot:
   -        zelene,
   -        razgibane,
   -        pestre
   -        dežele, ki lahko zadosti vsem željam turistov.
5. Izbranim skupinam turistov prilagojena ponudba,
6. Poudarek na blagostanju prebivalcev,
7. Animiranje vseh prebivalcev Slovenije za turizem,
8. Razvoj turistične infrastrukture in spremljajoče dejavnosti turistične ponudbe,

če naštejem samo nekatere poudarke iz te strategije. Manjka samo digitalizacija, za katero pa tako nihče ne ve, kaj bi to zares pomenilo. Ta manjko je razumljiv, kajti  strategija je bila napisana pred tridesetimi (30) leti, davnega leta 1993!

Avtorji so: Janez Sirše, Irena Stroj Vrtačnik in Nataša Pobega, vse za tem, vključno z zadnjim umotvorom, je slabo odkrivanje tople vode!

 

 

 

 

 

foto: Tovariš, leto IX, št. 7