23. 11. 2021

Zanemarjanje slovenskega jezika v Intercontinental hotelu v Ljubljani

Pred dnevi je našo deželo vznemirila informacija o grobi brezbrižnosti do slovenskega jezika v hotelu Intercontinetal v Ljubljani. Slovenščine v komunikaciji z javnostmi hotela preprosto ni! Še bolj kot ravnanje odgovornih v hotelu je zavržno, ne tako osamljeno mnenje, da gre sicer res za kršitev Zakona o javni rabi slovenščine, smo pa lahko bolj prizanesljivi, ker gre za mednarodno poznano hotelsko skupino. To seveda ni resen argument, kaže pa na pohlevnost tistih, ki ga izrekajo. Slovenski jezik je za narodno samobitnost pomembnejši od nacionalne države in nobena prizanesljivost do zanemarjanja slovenskega jezika ne pride v poštev. Za to imamo najmanj tri razloge:

Prvi:

Javna in uradna raba slovenskega jezika ni bila vedno samoumevna. Še pred dobrimi sto leti je bil slovenski jezik izločen iz uradne rabe, obravnavan kot »jezik hlapcev in dekel«. Vredno si je priklicati v spomin napore legendarnega ljubljanskega župana Ivana Hribarja za enakopravno rabo slovenskega in nemškega jezika pri uradovanju sodišč in poimenovanju ulic v Ljubljani ter spore z nemškim meščanstvom, ki je slovenski živelj obravnavalo kot manj vreden. Najbolje, da pustimo spregovoriti kar dr. Ivanu Hribarju samemu:

»Po prvi odločbi deželnega odbora dal sem, da mu zadostim, napraviti nove dvojezične table, na katerih je bilo zgoraj slovenski napis, spodaj pa nemški, v velikosti 6:1. Vzel sem namreč tej obliki uličnih tabel za podlago razmerje števila prebivalstva, katerega je po uradni štetvi bilo šest sedmin slovenskega. Naravno, da je vsled tega bil slovenski napis jako velik, nemški pa tak, da se ga je s prostim očesom le prav od blizu čitati zamoglo. In vendar je ta rešitev bila pravična. Zbudila pa je seveda besnost v nemških krogih in silno nevoljo pri vladi. Baron Hein mi je očital, da se iz Nemcev norčujem. Obmolknil je pa, ko sem mu odvrnil, da nemških napisov sploh treba ni; če že morajo biti, pa da je le pravično, da se napravijo v takšni obliki, da bodo od daleč kazali razmerje slovenskega prebivalstva do nemškega.« (Ivan Hribar: Moji spomini, 1. del, Slovenska matica, Ljubljana 1983)

V Sloveniji, ki naj bi bila suverena država, pač ni treba zapostavljati slovenskega jezika in hlapčevati tujim arogantnežem!

 

Drugi:

Zakon o javni rabi slovenščine je povsem jasen že v prvem členu, kjer je zapisano:

»Slovenski jezik je uradni jezik Republike Slovenije,«

in seveda ni neki »lokalni jezik«, kot slovenščino omalovažujejo v ljubljanskem Intercontinetalu. Zelo duhovito in narodnostno zavedno je zapisal novinar revije Reporter (Reporter, 10. november 2021) Nenad Glüks, ki je opozoril, da nas v hotelu s petimi zvezdicami obravnavajo kot »neke domorodce, ki se niso hoteli prilagoditi 'pridobitvam civiliziranega sveta'«. Tem brihtam v hotelu je treba še dopovedati, da je slovenščina tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije.

Zakon o javni rabi slovenščine je izrecno določen tudi v 20. členu, ki govori o javnih obvestilih in navodilih. Citiram zakon:

(1) Javni opozorilni napisi, pisna ali govorna navodila, informacije in razglasi v Republiki Sloveniji so v slovenščini, kjer je to potrebno ali običajno, pa tudi v drugih jezikih.

(2) V elektronskih komunikacijskih in kontrolnih napravah mora biti omogočena izbira slovenščine in upoštevan slovenski črkopis.

Jasno je razvidno, da Zakon o javni rabi slovenščine ne diskriminira drugih jezikov, na prvo mesto pa povsem naravno postavlja slovenščino.

 

Tretji:

V hotelu Intercontinental Ljubljana se sklicujejo na običajni nabor jezikov, v katerih komunicira hotelska skupina na svoji spletni strani. V omenjenem članku v Reporterju je omenjeno tudi, da se v hotelu trudijo, da bi bila spletna stran dostopna tudi v »lokalnem jeziku«, torej v slovenščini. Če izvzamemo sintagmo »lokalni jezik«, je njihov napor hvale vreden. Tehnično je to enostavno rešljivo. V našem primeru pa ne gre za komunikacijo na uradni strani hotelske skupine, ampak za komunikacijo z gosti in obiskovalci hotela na ljubljanskem hotelskem trgu. In Ljubljana je glavno mesto Slovenije. Prepričan sem, da o tem nimajo nobenih posebnih navodil s strani IHG.

To lahko trdimo z vso gotovostjo, kajti med letoma 1991 in 2000 sem vodil ljubljanski hotel Holiday Inn, ki je bil najprej samostojna hotelska veriga, kasneje pa je prišel pod okrilje skupine IHG. Zato zelo dobro vem, da je eno izmed temeljnih načel poslovanja mednarodnih hotelskih skupin to, da v celoti upoštevajo zakonodajo in predpise države, v kateri gostujejo! Si predstavljate, da bi v Intercontinental hotelu v Moskvi kršili rusko zakonodajo? Še na misel jim ne pride!

Ob tem seveda ne gre za nikakršen zavržen nacionalizem, ampak za spoštovanje enega izmed najlepših govorjenih jezikov na tem svetu!